V digitalni dobi, ko večina komunikacije poteka preko elektronskih kanalov, je pošiljanje pisemskih pošiljk še vedno živahno, zlasti v poslovnem svetu. Za pošiljanje pismen, voščilnic, blaga ali promocijskega gradiva preko pošte je ključno pravilno zapakirati vsebino.
Pisemska ovojnica ali kuverta je več kot le kos papirja
Vse do pojava prvih poštnih oziroma kurirskih služb, praktično ni bilo potrebe po ovojnini za pisma, saj so jih kurirji, sli dostavljali pošto osebno in v roke naslovniku. Ko pa se je dostava pošiljk začela vršiti s pomočjo kurirskih služb in kasneje pošte, se je pred vsem iz razloga ohranjanja zasebnosti, pojavila potreba po pisemski ovojnici.
Pred letom 1845, ko sta Warren De La Rue in Edwin Hill izdelala prvi stroj za izdelavo kuvert, so bile ovojnice izdelane ročno. Njihova oblika pa še zdaleč ni bila podobna obliki, ki jo poznamo danes.
Moderne pisemske ovojnice in ISO standard
Globalizacija je s seboj prinesla tudi možnost pošiljanja pisemskih pošiljk v različne države sveta. Vsaka od držav s svojim poštnim sistemom je do začetka 20. stoletja imela tudi svoje dimenzije kuvert v katerih so sporočila romala do naslovnikov.
Da bi vzpostavili enotnost in združljivost poštnih sistemov širom po svetu, je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) izdelala standardizacijo papirja in pisemskih ovojnic ozirma kuvert. Ključni razlogi za to pa so bili:
- Globalna skladnost: Enoten sistem določanja velikosti pisemskih ovojnic zagotavlja, da lahko podjetja in posamezniki po vsem svetu učinkovito komunicirajo brez skrbi glede združljivosti velikosti.
- Učinkovitost tiskanja in proizvodnje: S standardiziranimi velikostmi kuvert sta tiskanje in proizvodnja racionalizirana, kar znižuje stroške proizvodnje in količino odpada.
- Skladnost s poštnimi predpisi: Številne poštne službe imajo smernice o sprejemljivih velikostih ovojnic za določene poštne tarife.
A, B, C
Klasifikacija ovojnic ISO temelji na standardu ISO 216, ki definira mednarodno merilo za velikost papirja A, ki je uporabljan po celem svetu z izjemo ZDA. Format papirja B pa je bil razvit zaradi potreb trga, saj format A ni bil vedno primeren.
FORMAT A
Kot rečeno, gre za format papirja. V seriji A je 11 velikosti označenih z A0-A10. Temeljne lastnosti A formata:
- Če višino (a) papirja delimo z njegovo širino (b) ta vedno ustreza približku √2. Torej je razmerje stranic: a/b = √2 ≈ 1,41421.
- Velikost papirja A0 je natančno 1m2.
- Vsak format, ki sledi A0 je definiran kot vzdolžen prerez krajše stranice. Poenostavljeno povedano A1 je polovica A0 formata prerezanega vzdolž krajše stranice, A5 format je polovica A4 formata itd.
FORMAT B
Velikosti papirja serije B je manj pogosta kot serija A, a jo določa enako razmerje stranic kot formate serije A: a/b = √2 ≈ 1,41421.
Imata pa različno površino. Površina listov serije B je dejansko geometrijska sredina zaporednih listov serije A. Čeprav je serija B manj pogosta v pisarniški uporabi, pa se pogosto uporablja pri izdelavi različnih tiskovin kot so knjige, notni zapisi, plakati, ipd
FORMAT C
Za razliko od prejšnjih dveh formatov, ki sta formata pairja, je C format, mednarodni format kuvert, ki temelji na standardu ISO 269, ki je bil leta 2009 umaknjen, a nikoli nadomeščen z novim. Kljub temuje C format še vedno opredeljen v več nacionalnih standardih.
Površina listov formata C je geometrijska sredina površin listov formata A in B iste številke. Poenostavljeno povedano je površina formata C4 geometrijska sredina površin listov A4 in B4. Kar pomeni, da je C4 format nekoliko večji od A4 formata in malo manjši od B4 formata.
Najpogosteje uporabljana kuverta v poslovni korespondenci
Verjetno ste že ugotovili, da govorimo o pisemski ovojnici formata DL (110 mm x 220 mm) ali amerikanki, kot tej kuverti rečemo v splošni rabi. Gre za za vsestransko kuverto. Vanjo lahko spravite list A4 formata, prepognjen na tretjine, ali list A5 formata, prepognjen na polovico.
Njen ozek izgled pa daje profesionalen videz in uglajeno podobo. Idealna je za pošiljanje poslovnih pisem, računov, brošur, vabil in marketinškega gradiva. Zato se podjetja najpogosteje odločajo za potisk prav te dimenzije pisemskih ovojnic, saj so vsestransko uporabne.
In kako izbrati pravo velikost kuverte?
Kljub temu da za določitvijo standardov stoji cela znanost, pa je izbira prave kuverte glede na format papirja, ki ga želite pospravit v kuverto, precej enostavna. Če se odločate za kuverte formata C je logika povsem preprosta. V kuverto C4 lahko pospravite neprepognjen A4 list. V pisemsko ovojnico C5 lahko pospravite list A4 prepognjen na polvico ali pa list A5 formata. A da bo odločanje lažje smo vam spodnji razpredelnici vse informacije, ki jih potrebujete pri odločitvi o velikosti pisemske kuverte, ki jo potrebujete.
|
Oznaka pisemske |
Dimenzije kuverte |
Kaj lahko pospravite vanjo? |
|
DL, amerikanka |
220 x 110 mm |
|
|
B4 |
353 x 250 mm |
|
|
C3 |
458 x 324 mm |
|
|
B5 |
250 x 176 mm |
|
|
C4 |
324 x 229 mm |
|
|
C5 |
229 x 162 mm |
|
|
B6 |
176 x 125 mm |
|
|
C6 |
162 x 114 mm |
|
Zaključek
Ne glede na to kakšno ovojnco boste izbrali samolepilno, takšno s silikonskim trakom, vrečka kuverto, to so tiste kuverte, ki se zpirajo po krajšem robu, oblaznjeno kuverto (čeprav so v resnici to vrečka kuverte) ali kuverte iz valovitega kartona, vse so označene na zgoraj predstavljen način, ali pa imajo vsaj nekje v opisu navedeno, kateremu formatu kuverta ustreza. Če pa se boste kljub temu znašli v zagati, katero kuveto izbrati, ali če celo razmišljate o potisku vaših poslovnih kuvert, se obrnite na nas in z veseljem vam bomo pomagali.
